Ko sva se z Julijo odpravili v London sem dobila kar nekaj sporočil v smislu, da sem pogumna, ker si upam na tak izlet sama s tako majhnim otrokom. Kljub temu, da sem včasih reees veliko potovala in letela, je tudi mene v trenutku, ko sva se z Jako dokončno odločila, da on in Tristi ostaneta doma, pri srcu malce stisnilo. Sama v Mehiko? Ni problema. Sama v Hong Kong? Z lahkoto. Ampak na letalo, javne prevoze in po ogledih z 20 mesečnico, ki je nekako tako predvidljiva, kot Londonsko vreme? Auč. ?
Kljub pomislekom se je to izkazalo kot super odločitev, najino žensko potovanje pa je danes en izmed najlepših spominov v mojem življenju. Ko smo se na letališču poslovili in sva odkorakali čez prvo kontrolo sem se odločila, da bom iz dane situacije potegnila kar se le da veliko, nehala z dramatiziranjem in raje Juliji poskušala pričarati nepozabno dogodivščino. Moj največji pomislek je bilo spanje na letalu, saj ona že več kot pol leta ne zaspi nikjer drugje kot v posteljici ali avtosedežu, na pot pa sva morali ravno nekako v času njenega dremeža. No, moja skrb je bila očitno čisto odveč, saj je na koncu prespala praktično oba leta, je pa res, da sem si vse skupaj malce olajšala, ker sem se vnaprej pripravila na vse situacije.
Moja “bojna oprema” za let z otrokom:
– kovček, na katerem lahko sedi: sploh, če prej oddaš voziček skupaj s prtljago, da te ne ovira pri gibanju in pa za večja letališča pride zelo prav, da hitreje prideš od točke A do B, brez, da ti odpadejo roke zaradi nošenja otroka in še vse krame, ki jo seveda obvezno tovoriš zraven
– stvari za kratkočasenje: jaz sem vzela mini barvice in pobarvanko, Lego avtomobilček in njeno plišasto žirafo, kar je bilo več kot dovolj, saj je imela večinoma ogromno dela z opazovanjem dogajanja. Za hudo silo pa obstajajo tudi YouTube risanke ?
– odeja: na letalu je ponavadi dokaj hladno in pride prav med spanjem, sploh, če je otrok sezut
– prigrizki in voda: letališko hrano sovražim iz dveh razlogov, ker je groznega okusa in čisto predraga. Zato vedno vzamem s seboj na pot kakšne koruzne smokije, narezano sadje ali mini sendvičke. Za shranjevanje sem ravno odkrila vrečke za večkratno uporabo, ki so zakon, saj se jih lahko celo zamrzuje ali greje skupaj s hrano! Kar se tiče otroške pijače pri pregledih je čisto odvisno od samega letališča. Bidon z Julijino doma natočeno vodo so mi na primer na Brniku pustili brez težav, medtem ko sem jo morala na Gatwicku popiti (nisem smela niti zliti stran!), saj bi mi v nasprotnem primeru vrgli stran tudi stekleničko. Še iz časa, ko smo potovali v Istanbul in Prago pa vem, da vodo za pripravo AM vedno pustijo.
– duda: za izenačevanje pritiska pri malih otrocih in dojenčkih, ki tega še ne znajo početi sami svetujejo dojenje ali dudo, tako da jo je imela obvezno v ustih vsaj med vzletanjem in pristajanjem
– JetKids BedBox: tole je zame eden izmed top izumov, resno. Če veliko potujete z letalom se boste samo tepli po glavi, da ga niste odkrili prej! Kovček, ki ga otrok lahko uporablja za prevažanje se na letalu spremeni v pomožno posteljico, hkrati pa dopušča dovolj prostora za tiste najnujnejše pripomočke – v mojem primeru za vse zgoraj našteto. Najbolj optimalen je za otroke po drugem letu, za katere je treba tako ali tako plačati ločen sedež in se že znajo “peljat” na njem, pri manjših pa se velikokrat obrestuje tudi to, da preprosto upate, da letalo ni polno in si vseeno izborite kak ekstra prostorček.
In še moj nasvet: vedno pojdite na letalo zadnji. Tako se izognete množici ljudi, ki se zaleti proti vratom v trenutku, ko se le ta odprejo (kot da sedeži niso vnaprej dodeljeni in si bodo mogli svojega lastnoročno izboriti ?), hkrati pa boste kar se le da malo časa preživeli na letalu, kjer mora biti otrok relativno pri miru. Če imate še kak uporaben nasvet, ki ga nisem zajela, pa ga lahko delite tudi spodaj v komentarjih – mogoče pa komu pride prav ☺️
L. ❤️
Ni komentarjev