Bazen misli / Predstavljeno

F*** it.

Zdi se mi, da se moje življenje zadnje leto vrti na takšnih obratih, da ga včasih komaj dohajam. Julijine nove, male, vsakodnevne zmage, usklajevanje družabnega življenja in družine, klavrni poskusi vzdrževanja zasilnega reda v stanovanju, delo od doma, hkrati pa še izdelovanje čisto novega človeka iz mene na trenutke delajo zombija, ki se pomika po svetu v nekem polovičnem transu.

Jaka se noro trudi, da bi mi vse skupaj olajšal, vendar večinoma ostaja v pisarni do 17h, Julije pa kar nočem dati v vrtec ali drugo varstvo, če sem doma, ker imam slabo vest in sem drugače res rada z njo, saj postaja že super družba in mi kar manjka, ko je ni. Tako mi pač ne preostane drugega, kot da sama pripravljam 4 obroke dnevno, jo medtem dvigujem (mimogrede, ima 11kg, jaz pa sem v 6.mesecu nosečnosti), pospravljam kaos za orkanom Julija, med njenimi dremeži delam za službo, zvečer pa me zmanjka najkasneje ob 22.30. Ampak saj sem na porodniški, kar je enako kot dopust na Maldivih, ne? 😅

Ste že slišale tisto “spi, ko spi otrok”? To je verjetno prišlo od ljudi, ki imajo najete varuške, kuharice in čistilke, kajti jaz si tega nikakor ne znam predstavljat. Večinoma. Potem pa je zadnjič prišel dan, ko me je zagrabila najbolj grozna migrena sveta, seveda zaradi nosečnosti nisem smela vzeti drugega kot Lekadol, ki je zame enako kot Pez bonbonček, tašča na morju, Jaka v službi, Julija pa na 28399527 obratih. Če ste pogledale moj Insta Story, ste lahko videle del svinjaka, ostalega sploh nisem upala poslikat, da mi ne bi kdo poslal Sanitarne inšpekcije, ampak v meni preprosto ni bilo dovolj energije, da bi se spravila iz kavča.

Od mene ni bilo nič, z Julijo sem se igrala napol mrtvo in neizmerno srečna sem bila, ko je končno zaspala. Ko sem pogledala okrog sebe, pa me je skoraj kap… kupi posode, perila, razmetanih igrač, raztresene hrane… kaos. Med njeno siesto ponavadi začnem kuhati kosilo, ko končam pa odgovarjam na maile, pospravljam itd., tokrat pa sem se zavestno zvalila na kavč in si rekla FUCK IT. En dan bomo pač živeli na prizorišču bombnega napada, fuck it. En dan ne bom kuhala, fuck it. En dan ne bo odgovora na sporočila, fuck it.

Prižgala sem si najbolj neumno serijo in seveda zakomirala po 5 minutah, zbudilo pa me je šele Julijino čebljanje. Spali sva skoraj dve uri, moj glavobol pa je izginil!! 🙌🏻 Poklicala sem v sosednjo gostilno in čez par minut je že zvonil dostavljalec, naročila sem namreč čufte v paradižnikovi omaki s pirejem, ki jih je mala pojedla s takim užitkom, da me je minila vsa slaba vest zaradi instant kosila, jaz pa sem se lotila pospravljanja. Do 17h, ko je skozi vrata stopil Jaka, je bilo stanje na bojišču čisto drugačno, kot ga je pričakoval glede na sliko izpred parih ur, ko mi je v odgovor napisal, da bo raje kar ostal v službi 😂.

Posoda v stroju, pomito stanovanje in dva spočita nasmeha dokazujejo, da je včasih potrebno tako malo, kot je reči fuck it, dat šamar Cankarjanski materi v sebi in brez slabe vesti zvaliti svojo rit na kavč. Ker je drugače na koncu ne bomo odnesle s  štampiljko za naj mati leta, ampak samo s čirom na želodcu 😜

 

L. 💖

1 komentar

  • Tina
    1. septembra, 2018 at 11:28

    Joj tale post me je pa spravil v smeh. Prav imaš. Sicer nisem mamica, so pa vse okoli mene, tako da vem kako tole poteka. Sicer pa dobra mama je mama ki je dobre volje in dobrega počutja. Ne pa ko se počutiš kot dre.. Takrat nisi dobra družba nikomur.
    Sicer te spremljam tudi na IG in vsakičko preberem nov post se nasmejim.
    Lp

    Odgovori

Oddajte komentar

To spletno mesto uporablja Akismet za zmanjšanje neželene pošte. Preberite, kako se obdelujejo vaši komentarji .