Julija gre v svet, 1. del

Vedno sem rada potovala, celo tako zelo, da sem lani po Parizu in Rimu prenašala slepega potnika – Julijo- in šele nekje med prav nič gracioznim lomastenjem po večnem mestu sem si priznala, da stvari ne bodo nikoli več takšne, kot so bile. Takrat sem se odločila, da se ne spravim dlje kot do Cresa vsaj dokler ne bom v dveh kosih, ne glede na to, kako zelo me bodo srbele pete ob občudovanju popotniških slik na družabnih omrežjih.

Prve mesece sva bila seveda preokupirana z novo članico, nato pa se je želja vrnila, skupaj z njo pa nova in do zdaj neznana dilema: kam se sploh gre z dojenčkom (če odštejemo družinsko Meko, hotel Amarin 🙂 ) ? Vse, kar sva gledala je bilo predaleč, premrzlo ali brez notranjih bazenov, ki bili za nas pogoj, hkrati pa sva želela odhod iz Brnika, da Juliji kar se le da olajšava prvo popotovanje. Tako sva po celomesečnem iskanju (včasih sem dopust bookirala v nekaj urah) pristala pri Istanbulu. Poceni, kratek let iz Ljubljane, 30 kg prtljage na odraslega in 10kg na dojenčka, zastonj transport vozička ter čudovit hotel, 5 minut hoje od Hagie Sofije in možnostjo hoje do večine znamenitosti. Zaprosila sva še za dodatno posteljico za dojenčka, ki je večina hotelov niti ne zaračuna dodatno, tako da dojenček biva in leti brezplačno, če izvzamemo takse. Ker je Turčija izven EU, je Julija dobila tudi svoj prvi potni list, ki zdaj kraljuje v ovitku BamBam, sama izdelava pa je bila res hitra. V četrtek popoldan sva šli k fotografu, nato pa na UE, kjer sem se odločila za urgentno izdelavo. Potni list za dojenčka je veljaven 3 leta in stane 35,20€, skupaj z dostavo do ponedeljka pa sem ga plačala malo manj kot 40€.

 

Ko moraš naenkrat misliti na kaj več, kot le pakiranje svoje zobne krtačke in zadostnega števila spodnjih hlačk nastane težava, saj smo vsi vajeni na razkošje doma, kjer imamo vse pri roki. Ker imamo uvedene že tri obroke goste hrane dnevno, je bila misija pakiranje še zahtevnejša in po dolgem tehtanju med tovorjenjem Beabinega soparnika in kupljenimi kašicami, so po Jakovih podrobnih pregledih sestavin zmagale slednje. Kupila sem DM-ove bio zelenjavne in sadne kašice brez dodanega sladkorja in konzervansov, ene za kosilo in druge za mešanje z jutranjim mlečnim obrokom, s seboj pa vzela še eno pločevinko adaptiranega mleka, Milupino kašo, termovko, vodo za dojenčke (ponavadi jo za “to-go” kupim kar v DM-u, 50 centov stane liter) krožniček, žličko in slinček. Večina hotelskih sob ima grelnice vode, tako da sem se izognila vsaj tej težavi.

Naslednja stvar je bila prva pomoč, za malčke so mi kot popotniški must have v lekarni priporočili Calpol za zbijanje vročine, rehidracijski prašek, glicerinske svečke in termometer, za previjanje pa cel paket navadnih in nekaj plavalnih plenic, plenično podlogo, mokre robčke in hladilno mazilo. Kar se tiče oblačilc, sem tokrat šla čez sebe in vzela le najnujnejše, dva bodija/dnevno, 4 hlačke, 4 nogavičke, mokasinčke, 5 malih in 2 veliki tetra plenici (z njimi ji zastrem sonce v vozičku, uporablja jih namesto podloge za plazenje…). Od ostalih stvari smo napakirali še Ergobaby nosilko, iz Doodoo-ja pobrali enoto za predvajanje uspavank, brez katerih ne zaspi in eno igračo. Zaenkrat imam celo občutek, da za Julijo nisem pozabila nič nujno potrebnega, kar pa ne morem trditi zase.

Ker sem toliko energije vložila v pakiranje zanjo, sem pozabila kopalke, zato sem obsojena na kopanje v spodnji majici in hlačkah, kar pa si lahko predstavljate, da se Turkom zdi grozno zabavno :))

Več o sami logistiki in raziskovanju mesta z dojenčkom pa v nadaljevanju – L. ?