Bazen misli / Predstavljeno

Ko rak ni le nebesno znamenje

Večina ve, da je oktober mesec ozaveščanja o raku dojk, za katerim je leta 2014 zbolel 1.301 pacient, dnevno pa to diagnozo dobiva stotine žensk (in moških!) po celem svetu. Če dobro razmislite, lahko rečete, da ne poznate vsaj ene osebe, ki trenutno boleha/je ozdravljena/preminula zaradi takšnega ali drugačnega raka? No, tudi jaz ne morem.

Leta 2009 je točno tri dni pred mojim 17. rojstnim dnem zaradi njega umrla moja mami po sedmih letih zdravljenja. Tistega dne je njeno telo popustilo pod težo metastaz na debelem črevesju, pljučih, jetrih in celo kosteh, predvsem pa kemoterapij, zaradi katerih je dobesedno razpadala pred našimi očmi. Ko sem bila stara 12 let, sem ji v kopalnici z očetovim strojčkom glavo pobrila na balin, saj je tisti dan na blazini našla cele zaplate las, pa ji je bilo preveč nerodno in hudo oditi v frizerski salon ter za to prositi koga drugega. Spomnim se, kako je jokala, ko so na tla padali šopi njenih dolgih las in sebe, ki sem kot v transu to opazovala, nato pa je odšla in se domov vrnila z novo bujno frizuro, lasuljo. To lasuljo je v javnosti nosila vsak dan, ne glede na to, kako vroč dan je bil, kako jo je glava pod njo srbela in se potila, kako neudobno ji je bilo – raje je zdržala to, kot pa strmenje, če si je slučajno okrog gole glave zavezala samo ruto. Takrat se mi je zdelo to samoumevno, bila sem najstnica, ki ji je bilo ob vsaki drugačnosti nerodno in vem, da sem jo enkrat, ko sva na ekstra vroč poletni dan odšli v mesto in je želela iti brez, prav potiho prosila, če si lahko nadene lase, da ne bodo vsi buljili v naju. Ko pogledam nazaj vem, da je bila zaradi te moje želje prizadeta, predvsem pa me je sram. Sram, da sem bila tako plehka, da na njeno glavo nisem gledala kot dokaz njene borbe in želje po preživetju, ampak sem v njej videla samo pomilujoče poglede neznancev, sram, da je zaradi moje želje po zlitju z množico tisti dan dodatno trpela.

Moji mami se nikoli nisem uspela opravičiti v živo, je pa tole moj način, da morda pomagam vsaj komu drugemu – pri vseh lepotnih idealih, ki vladajo sfotošopiranemu svetu socialnih omrežjih, se vse premalo prikazuje “nepravilnosti”, ki so znak boja na življenje in smrt, predvsem pa vztrajnosti in volje. Brazgotin po številnih operacijah, podplutih rok zaradi nešteto vbodov, golih glav… stvari, ob pogledu na katere v 21. stoletju ne bi smeli strmeti v tla, se pretvarjati, da niso realnost in jih kamuflirati v skladu s stereotipi.  Ko srečate takega človeka, ne buljite ali pa še huje, z namenom, da ne bi tako izpadlo, hitro poglejte stran, poklonite mu nasmeh in dajte vedeti, da spoštujete njegovo zgodbo.

Zakaj sem med vsemi lahkotnimi objavami o kremah, dojenčkih in frizurah danes z vami delila to zgodbo? Ne, ker bi vam želela zamoriti večer, niti ker bi želela usmiljenje (nanj imam že vsa ta leta alergijo), preprosto zato, ker si moja mami in vsi, ki je ne morejo več povedati to zaslužijo –  da se bodo (bog ne daj, bomo!?) nekoč lahko bolniki sprehajali naokrog brez “kaj bodo pa ljudje rekli” bremena in pomilovanja. Da jim ne bo nelagodno povedati o svoji diagnozi, kot da je kaj sramotnega in zaradi biti zaradi nje obravnavani kot gobavci.

In še, zakaj o tem nikoli nisem rada govorila: ljudje na smrt nismo pripravljeni in ob takšnih dejstvih kar zamrznemo; skoraj desetletje sem vsakokrat, ko mi kdo mimogrede omeni mami in jim mirno odvrnem, da je umrla za rakom, deležna nekajsekundne grobne tišine, nato pa nerodnega izrekanja sožalja, ki celoten pogovor spremeni v komorno procesijo, zato sem se navadila temu raje izogniti. Ampak vsakokrat, ko okrog te teme naredim ovinek se počutim, kot da sem mami spet nadela lasuljo in jo zatajila, zato tokrat to končno delim s svetom. Ker je bila najmočnejša, najpogumnejša ženska kar jih poznam in želim, da vse, ki se borite s takšnimi stvarmi veste, da niste same.

 

L. ❤️

3 komentarji

  • Ivana
    16. oktobra, 2018 at 10:19

    Čestitam za zapis, vaša mama bi bila ponosna na vas. Ganljiva izpoved, ki opominja in opogumlja. ❤

    Odgovori
    • admin
      16. oktobra, 2018 at 22:50

      Hvala ❤️

      Odgovori
  • Spela
    4. novembra, 2018 at 12:16

    Čudovit zapis♥️

    Odgovori

Oddajte komentar

To spletno mesto uporablja Akismet za zmanjšanje neželene pošte. Preberite, kako se obdelujejo vaši komentarji .