Bazen misli / Predstavljeno

Milenijske snežinke

Mama skupine na Facebooku so ena hecna stvar. Po eni strani so čisto neškodljiv vir koristnih informacij, ko med čakanjem na zobozdravnika slučajno prebereš, da je ravno polna luna in si oddahneš, da je otrok zagotovo samo zato tako siten, po drugi strani pa so bolj učinkovite kot srednjeveške mučilne naprave.

Zadnje čase sem že parkrat zasledila zapise mamic, ki so očitno v stalnem stiku z neko višjo silo, ker že iz samega teksta dobiš občutek, da je na nečem, kar bi z veseljem pojedla ali pokadila tudi sama, če bi iz mene potem sevala taka blažena mirnost. V njih opisujejo pravilno stavčno zaporedje komunikacije z najmlajšimi, se križajo ob omembi besed “priden” in “poreden” in opisujejo travme, ki so jih njim kot otrokom povzročili starši s takimi nemarnostmi.

Dejansko sem se ob prvem tovrstnem tekstu zamislila sama nad sabo – sem res slaba mama, ker zavračam idejo, da bi okoli lastnih otrok hodila po prstih in pazila na vsako besedo? To ne pomeni, da bi ju zmerjala, dajala v nič, poniževala… daleč od tega! Zame sta najpopolnejši bitji v celotnem vesolju in tudi v trenutkih, ko bi ju poslala živet z volkovi, jima ne bi v sanjah rekla ničesar bolečega. Ampak ko Juliji rečem, da je pridna, ker je sama pri sebi zamrmrala “pazi”, ko je obšla Tristana na tleh in ga spotoma pobožala po glavici ali pa da je lumpa, ko namenoma polije vodo čisto iskreno, iz dna svoje (očitno nevedne) duše dvomim, da jima bo to pustilo travme iz otroštva. Obema vsak dan stokrat povem, da ju imam rada, da verjamem vanju, ampak s svojimi besedami, ne tistimi, ki bi mi jih nekdo položil na jezik, predvsem pa z dejanji.

In prav zato sva se zavestno odločila, da nočeva in ne bova vzgajala Milenijskih snežink, otrok moderne generacije, ki kasneje na Ipadu guglajo številko varuha človekovih pravic takoj, ko jih nekdo postavi na trdna tla. Takih, ki bodo v šoku, ko pridejo v stik z realnostjo, ki jih bo zadela, pa naj starši to še tako želimo preprečiti. Sama sem bila kot otrok od vrstnikov deležna ogromno zbadljivk. Za glavo višja od ostalih, z očali, debelimi kot pepelniki, zobnim aparatom in frizuro na kahlo… verjetno si znate predstavljati, da v osnovni šoli nisem bila ravno hit, ne? ? Temu je sledil še kup preizkušenj, ki mi jih je naložilo življenje in danes si lahko le predstavljam, kako bi se zlomila, če bi me do tega prvega stika doma zavijali v vato in pazili na sleherno besedo. S tem ne mislim, da so me zmerjali, tepli in se šli Špartansko vzgojo. Naši starši so nas pač vzgajali po občutku, ne po učbenikih. Ponekod so zafrknili, seveda, ampak tudi mi bomo, pa ne zaradi besed kot sta priden ali poreden, ampak kupa drugih dejavnikov, ki so veliko bolj ključni za čustveno inteligenco otrok, kot pa nekih modernih izumetničenih stavkov. Z mojima otrokoma želim biti jaz JAZ, ne da iz mene govori učbenik, ampak njuna mama.

Seveda dopuščam možnost, da živim v zmoti in da bodo moji otroci čez 20 let v solzah razlagali, kakšne travme sem jim pustila ko sem rekla, da so poredni, ker cukajo za lase, ampak to je tveganje, s katerim sem pripravljena živeti. Ker moja otroka nista znanstveni projekt, s katerim bi izražala svojo superiornost ali poligon za sproščanje frustracij nad lastnimi neuspehi, ampak bitji, za kateri sem sprejela odgovornost, da z najino pomočjo nekoč odrasteta v samostojni odrasli osebi, prijetni za sobivanje, ne pa egocentrični snežinki, ki bosta tavali v vetru.

 

L.

8 komentarjev

  • Janja
    25. septembra, 2019 at 10:24

    Bravo!!!❤️

    Odgovori
  • Misshell
    25. septembra, 2019 at 10:27

    Bravo. Vsak dela tako, kot misli, da je najboljše za svojega otroka. Otrok more vedet kdaj dela prav in kdaj narobe. Seveda ob vsem tem tudi, da ga imata starsa ne glede na napake tudi zelo rada.

    Odgovori
  • Tina
    25. septembra, 2019 at 11:43

    Zelo, zelo lepo napisano.❤️

    Odgovori
  • Ale
    25. septembra, 2019 at 12:00

    Bravo! Zadnje čase imam že skoraj “slabo vest”, ko jima rečem da nista pridni, prav zaradi teh mami skupin…ampak tole me je mal “zbudilo” in spomnilo, da moram ravnati po svojih obcutkih. Čudovita družinica ste ❤️

    Odgovori
  • Tjaša
    25. septembra, 2019 at 12:13

    Se strinjam z zapisanim!?

    Odgovori
  • Nina
    25. septembra, 2019 at 12:17

    Točno tako, bravo Lara!! ??

    Odgovori
  • Teja Debeljak
    25. septembra, 2019 at 14:36

    Bolj se ne bi mogla strinjati z napisanom, super si❤️

    Odgovori
  • Debora
    25. septembra, 2019 at 21:12

    Krasen zapis, ki bi ga bilo potrebno prilepiti v marsikatero “mama skupino”. ??

    Odgovori

Oddajte komentar

To spletno mesto uporablja Akismet za zmanjšanje neželene pošte. Preberite, kako se obdelujejo vaši komentarji .