Bazen misli / Predstavljeno

Zobje, pike in vročina

Te dni, ko je zunaj vročinski val in se vsi poskušamo čim bolj ohladiti, moj otrok zakuha na skoraj 40 stopinj – klasika.

Začelo se je v nedeljo popoldan, po tem, ko smo se vrnili z rojstnega dne njene mini kolegice Lije. Ko sem jo v garaži jemala iz avtosedeža, se mi je reva zdela čisto vroča, zato sem ji takoj izmerila vročino in res, 38,5, kar sicer pri otrocih ni za zganjanje panike, vseeno pa ni dober znak. Po tem je takoj zaspala v hladni, temni sobici, vročina pa tudi celo popoldne ni popustila, tako da smo izključili opcijo pregretja (čeprav je bila na pikniku ves čas v senci), ponoči pa je celo narasla na 39,2, zato sva bila prisiljena prvič v njenem življenju poseči po Calpolu. Večina verjetno tako že ve, pa vseeno ne škodi: dojenčki imajo že v osnovi višji temperaturo kot mi, zato sva čakala do tako visoke vročine, preden smo začeli z umetnim zbijanjem, saj je prej priporočljivo pustiti telesu, da se brani samo.

Cel naslednji dan smo preživeli dokaj ok, brez vročine, odkrili nov zob in posledično upali, da je bilo to pač to. Kljub temu je pediatrinja svetovala, da se da urin in kri, da izključimo možnosti kakšnih resnejših zadev. Kri je šla (razen dretja, kot da jo koljemo), izvidi ok, urin pa je druga zgodba. Stran smo metali vrečko za vrečko, vse skupaj do danes že 6, pa nam še vedno ni uspelo. Pediatrinja, sestra, mi doma… vsakič ji je nekako uspelo, da je šlo vse mimo, kar pomeni, da teh izvidov še kar nimava in morava jutri SPET nazaj v ambulanto, pojma o tem, kaj ji je pa imamo ravno toliko kot prvi dan. Sumijo na 6. otroško bolezen, ki pa naj bi se do danes že pokazala z izpuščaji ali pa na neznano virozo, v vsakem primeru nekaj, kar mora pač miniti samo.

Poleg tega, da je ponoči spet kuhala na skoraj 40 stopinj, se celo noč zbujala, je bil danes verjetno najbolj siten dan v zgodovini človeških otrok. Kljub temu, da je imela čisto normalno temperaturo, jo je bilo lažje nosit kot prenašat in če je danes nisem teleportirala na Mars mislim, da je tudi v bodoče varna. Ker priznam, po treh dneh brez spanja, poslušanja dretja, ki mi reže skozi male možgane in igranja mame koale sem verjetno ravno nekako tako zoprna kot ona, če ne še bolj, 20.teden nosečnosti pa tudi ne pripomore k spočitosti.

 

Aja, za povrhu vsega pa je po celem telesu dobila še koprivnico!! 😫 Najprej sem upala, da so končno razvpite pike od 6. bolezni, pa je pediatrinja zavrgla to teorijo. Doma sem potem naletela na članek o takšnem osipu kot posledici Calpola, ima morda katera izkušnje s tem? Meni se namreč vse bolj zdi, da gre prav za reakcijo na zdravilo, ker prej ni bilo nikoli nobenih težav.

No, v vsakem primeru držite pesti, da se njeno razpoloženje in spanje popravita, ker že gledam enosmerne karte za Timbuktu – predvsem pa, da jutri končno finiširamo misijo lulanje v vrečko 😅💪🏻

 

L. 💘

Ni komentarjev

    Oddajte komentar

    To spletno mesto uporablja Akismet za zmanjšanje neželene pošte. Preberite, kako se obdelujejo vaši komentarji .