Bazen misli / Otroška oprema / Predstavljeno

Rojstnodnevni ZOO Park Rožman

Julija je v torek praznovala svoj čisto prvi rojstni dan, jaz pa sem razmišljala, kako tako malemu otroku pričarati kar se da posebno izkušnjo… Bazen ima doma, na igrala greva vsak dan, obožuje pa živali, tako da se mi je zdela ideja o božanju kozic, zajčkov in pujskov idealna!

Ko sem začela razmišljati, kam bi jo mahnili (Jaka je imel namreč preveč dela, da bi si lahko vzel prost dan), pa sem se znašla v precepu. Požreti svoja načela in jo peljati v Ljubljanski živalski vrt, ali najti alternativo? Enkrat sem izbrala prvo opcijo, se tisti dve uri naokoli sprehajala s cmokom v grlu ter se počutila kot največja hinavka, ker sem plačala za nekaj, kar nikakor ne podpiram in se takrat odločila, da me tam ne vidijo več. Na kratko, zakaj osebno nisem pristaš ZOO-jev, ko sem ravno dobila kup vprašanj na to temo: v ustanovah, ki služijo na račun depresivnih živali v premajhnih kletkah nikakor ne morem uživati. Verjamem, da bo Julija več odnesla od National Geographica, kjer bo leve, tigre in druge divje zveri videla v naravnem okolju, opazovala njihovo normalno vedenje, lov, veličastno gibanje… ne pa blede, depresivne sence bitja, ki ga nadlegujemo s trkanjem čez steklo premajhne ograde. Hkrati sva se z Jako dogovorila, da obiščemo enega izmed naravnih rezervatov, ko bosta oba otroka dovolj velika, da bosta imela kaj od tega in jih videla v živo. Vem, da vsi nikoli ne bomo razmišljali enako, niti ni moj namen prepričevanje drugačemislečih, mogoče pa kdo pred naslednjim obiskom le pretehta pluse in minuse.

Ko sem se za ideje obrnila na mojo zakladnico znanja, Instamame, sem dobila kup predlogov za krasne kraje, kjer živali ne izkoriščajo, temveč zanje skrbijo z ljubeznijo in spoštovanjem, kar pa je točno to, kar želim predati Juliji in kasneje sinu! Med njimi se je večkrat znašal Mini Zoo Land v Slovenskih Konjicah, ampak odkar so nabavili še dva mlada leva v premali ogradi (reklamirajo, da jima bodo večjo zgradili šele s pomočjo prodanih kart, kar mi je že v štartu totalen fail) tja zagotovo ne gremo.

Par super idej, ki jih bomo šli definitivno pogledat v kratkem: Ranč Aladin, RIC Sava, kmetija Abram, V Pravljici… in res res hvala za vsa priporočila, večina mi je delovala top!

Kaj pa moj favorit? Največkrat ste mi pisale za Zoo Park Rožman v Horjulu, za katerega sem slišala že prej in me je pritegnil zaradi rešenih živali, ki jih tam rehabilitirajo. Poklicala sem na njihovo številko in oglasil se mi je gospod, ki naju je povabil na obisk tudi med tednom po 10. uri, zato sva se naslednji dan takoj po zajtrku odpravili na pot. Do tja sva iz Medvod rabili cca. 40 minut, Julijo pa je vsa sitnoba zaradi prisilnega sedenja minila takoj ob prihodu, ko je zagledala psa.

Pričakal naju je zanimiv gospod in nama razložil njihov način: brez vstopnine, prispevaš kolikor želiš, nato pa naju pospremil do živali in nama za vsako posebaj razložil njeno žalostno zgodbo. Občudovali sva snežni sovi, ki sta pristali za dekoracijo v pisarni poslovneža, zasežene želve iz prtljažnika preprodajalca, medveda, ki je bil na poti k nagačevalcu ter še kup ostalih, ki so našli svoje zatočišče pri gospodu Rožmanu. Julijo so sicer najbolj fascinirale mini kozice, morski pujski in zajčki, ki jih je z žarečimi očmi božala, jaz pa nisem mogla iz svoje kože in postala ob ogradi medveda Tima: “A se vam ne zdi, da bi moral met večjo ogrado?” Oskrbnik me je rahlo utrujeno pogledal in mi odgovoril: “Medved bi moral imeti cel gozd, ne pa samo nekaj kvadratov več”. Nato sva se zapletla v pogovor, med katerim mi je razložil, da mu dnevno pišejo ljudje, ki razen idej ne prispevajo popolnoma nič za pomoč tem živalim, sam pa jim preprosto ni finančno zmožen omogočiti boljšega življenja. Če bi imel šank s pivom in igrala, bi posel cvetel, tako pa se večina raje odloči za klasičen živalski vrt kot zavetišče, ki je ogledalo družbe, pravi. Ko se mora vsak dan znova odločiti med sitimi živalmi in toboganom, je pač tako kot je.

Njegov mali živalski vrt si pravzaprav zame ne zasluži takega plehkega imena, saj je bolj zavetišče kot kaj drugega, v njegovi navzočnosti pa prav čutiš iskreno ljubezen do živali, ki jim je posvetil življenje. Lahko bi se ukvarjal z marsikakšnim poklicem, ki bi mu omogočal počitnice, proste dneve in veliko več denarja, pa se je odločil, da bo reševal tiste, nad katerimi so vsi dvignili roke – prav zato bom vedno brez pomislekov prispevala v njegovo skrinjico ob vhodu in upam, da nas bo vse več. Ob naslednjem sončnem vikendu, ko boste odločali, kam na družinski izlet, prosim prosim vsaj razmislite o obisku ZOO Parka Rožman namesto skomercializiranih parkov. Kajti moj obisk ne bo zgradil Timiju večje ograde, vsi skupaj pa lahko naredimo razliko 🙌🏻

L. ❤️

2 komentarja

  • Eva
    26. avgusta, 2018 at 00:37

    O, Lara, kok lepo. Res. S fantom sva mislila it kdaj malo skozi Ljubljanski zoo, pa mislim da bova zdaj rajsi sla k Rozmanu. Hvala 🙂

    Odgovori
    • admin
      29. avgusta, 2018 at 16:51

      Joj, krasno!! Res lepo, pa če je samo vaju prepričal ta zapis pa sem že dosegla ogromno. Hvala ❤️

      Odgovori

Oddajte komentar

To spletno mesto uporablja Akismet za zmanjšanje neželene pošte. Preberite, kako se obdelujejo vaši komentarji .