Blatni hiperaktivci

Ravno sem finiširala organizacijo Julijine omare in se s težkim srcem poslovila od vseh luštnih romperčkov, krilc in oblekic na naramnice. Dejstvo, da sem en večer iz omare potegnila tadebele, štrikane nogavice, mi je dalo jasno vedeti, da je sezone konec in prihaja jesen.

Z njo pa žal tudi sezona blatnih tal, zdrsanih, umazanih kolen, ritk in rokavov, čemur se je praktično nemogoče izogniti razen če A) otroka zapreš v sterilno klet ali B) je neke posebne, meni neznane sorte, ki pridno sedi, namesto da bi podivjal v roku 20 sekund, ko obstaneš na miru. Julija sicer ne obiskuje vrtca, vseeno pa se trudim, da ima kar se le da kvalitetno interakcijo z vrstniki, hkrati pa ogromno časa preživiva zunaj. Blizu stanovanja imamo krasen lokalček, Stan, ki je RAJ za otroke s super previjalnico, igrali, peskovnikom, travo, gozdičkom, kozicami in ribnikom – toplo priporočam, če boste na tem koncu! Edini minus? Ko prideva domov je taka, da jo lahko samo še slečem in vržem pod tuš. Blato je dobesedno vsepovsod, zažre se pod nohte, v blago, celo na glavo si ga uspe spraviti, ampak naučila sem se, da vso to svinjanje opazujem z nasmehom. Ker vem, da je zanjo najboljše, da ji pustim biti preprosto otrok, da se igra, raziskuje, pleza in preizkuša nove stvari. Ko je v usta prvič dala kamen, sem zraven naredila grimaso, se ji zasmejala in ponudila roko, da ga izpljune, ko ugotovi, da zadeva ni okusna. Po tem sem se ji zahvalila, ona pa je bila vsa ponosna nase in sama na podlagi lastne izkušnje dojela, da zadeve iz tal pač niso užitne, brez da nad njo bdim kot jastreb. Enako poskušam delat tudi z ostalimi stvarmi: če želi plezati (v nekih mejah normale, kjer vidim, da se ne more poškodovati) jo opozorim, potem pa pač pustim, da se zvrne. Hudobna mama, ampak zadeva deluje. Zdaj večinoma zaleže že opozorilo, da bo “buc” in se sama ustavi, hkrati pa si nabira izkušnje in sama testira svoje zmožnosti, saj želim, da odraste v samostojno osebo, ki so ji starši opora v težkih trenutkih, ne pa hrbet, za katerim se bo skrivala.

Tudi, če je za to potrebna žrtev v obliki cunj, ki bodo letele v koš, sem to ceno ceno pripravljena plačati. Pa ne, ker bi imela preveč denarja in bi mi bilo zato pač vseeno – Julija ima ločena oblačila za doma in “na lepše” in verjamem, da ima čisto vsak starš dovolj denarja, da v Pepcu, Kiku in podobnih trgovinah nabavi 5 kosov pajkic in bodijev za 2€. To, da jo občasno rada oblačim v moderna, dražja oblačila je moj luksuz in za večino nikakor ni nujen, naložba v njen razvoj, ki se odvija med igro pa je, zato mi je bilo prav hudo, ko sem videla rezultate Instagram ankete. Kar 14% ljudi ne bi pustilo, da se njihov otrok na igrišču umaže. 14% otrok bo moralo paziti na svoje Superstarke in krilca, namesto, da se brezskrbno igra, kar jim starši pravzaprav dolgujemo. Nam so naši omogočili preživljanje prostega časa na zraku, zdaj jih takoj zbašemo v tečaje, krožke, zbore in druge aktivnosti, kjer spet sedijo in v sebi kopičijo vso odvečno energijo, ki nato seveda izbruhne sredi sedenja ob družinskem kosilu ali obisku trgovine.

Naenkrat smo obkroženi s hiperaktivnimi otroci, ki jim mame to samodiagnosticirajo že v rosni mladosti, namesto, da bi se vprašale, kako to energijo pozitivno sprostiti in jo usmeriti v konstruktivno smer. In enako napako sem delala tudi sama, od malčka sem pričakovala razumne odzive, ki pa jih pač v tem trenutku njihovi možgani še niso sposobni. Če bom Julijo dala takoj po spanju v avtosedež, ji prigovarjala, naj bo pridna in pričakovala, da se bo mirno peljala uro ali več, je to moja napaka in sem si sama kriva za operno arijo. Ko jo prej pustim, da se zdivja in naigra? Čisto druga pesem, prespi tudi celo pot. Kadar divja in je nemirna se najprej vprašam, kaj sem ta dan naredila, da sprosti ta negativna čustva. Sem se dovolj igrala z njo, ali se je počutila zapostavljeno, ker sem imela ogromno dela, sva bili zunaj, je preživela dovolj časa v gibanju, ne samo sedela v vozičku? So dnevi, ko je pač zoprna, da jo lažje nosim kot prenašam, ampak večinoma ta taktika res deluje in se imava skupaj res res fino.

Zato naslednjič, ko vas bo bolelo srce ob pogledu na blatne superge poglejte na to z druge perspektive in se usmerite na njegov nasmejan obraz. Ki vam bo, obljubim, odtehtal tisto mariniranje v čistilu ??

L. ❤️