#delimljubezen

Zadnjič sem jamrala čez pošto, zato je prav, da nisem taka sitna baba in občasno še kaj pohvalim, ne? ? In da povem že vnaprej, tole ni reklamni oglas, tisti, ki se jih spodnji tekst tiče o njem nimajo pojma ?

Tokrat delim z vami svojo najljubšo kavo in ne, pravzaprav je ne dobim ne doma ne v kakšni fensi kavarni, popijem jo kar v avtu! Če ste ob tem zmedene, brez skrbi, vem da sem malo čudna in da se večina najraje usede v Zvezdo ter mirno uživa v svoji zasluženi kavici ?

Ko sem bila lani noseča ravno nekje toliko, kot zdaj, sem bolj po naključju zavila v obcestni kiosk z napisom Drive-In Caffe, ki se mi je zdel vedno zanimiv, pa se nikoli nisem ustavila. Ko nimaš otrok pač večinoma nimaš potrebe po kavi to-go, takrat pa se mi je ravno še mudilo v pisarno in sem si rekla zakaj pa ne. Pripeljala sem se do okenca, kjer me je res presenetila obsežna ponudba, vse od rogljičev, toastov, smoothijev ter seveda obvezne kave, postregel pa me je prijazen tip, ki je bil ne glede na zame grozljivo zgodnjo uro prav noro poln energije. Naročim rogljič in belo kavo (btw, še sladkor po želji ti vmešajo, da ne rabiš med vožnjo žonglirat z vrečkicami in žličkami ??) in seveda šele po tem ugotovim, da nimajo možnosti plačila s kartico, jaz pa sem obupna kar se tiče nošenja gotovine . V denarnici sem imela točno 1,20€, kar nikakor ni bilo dovolj, v glavo pa sem bila že živo rdeča, tako nerodno mi je bilo.

Veste, kaj je naredil tip, ki me je, da še enkrat poudarimo, videl prvič v življenju? Nasmejan mi je razložil, da je to njegova “kavarnica” da ima sam doma novorojenčico in da naj kar drugič prinesem, če se bom spomnila. Še zdaj se spomnim, da mi je šlo z vsemi mojimi nosečniškimi hormoni kar na jok zaradi te lepe, pa v bistvu tako preproste geste. Najprej seveda nisem želela sprejeti in sem se nameravala odpeljat na bankomat, pa me je pogled na pozno uro prepričal v nasprotno. Hvaležno sem sprejela ponujeno in se čez 8 ur vrnila z gotovino.

Od tistega dne se vedno znova vračam v Parkplac Drive-In Caffe in vsakič resnično z največjim veseljem pustim napitnino. Ker me na okencu vsakokrat pričaka nasmejan obraz s stavkom “eno belo z enim sladkorjem, ne?” in tako krasno energijo, ki mi polepša čisto celo jutro, hkrati pa mi vsakokrat da misliti. Da lahko taka malenkost že eno leto, vsakokrat ko se peljem mimo, vrača upanje v človeštvo me res motivira, da tudi jaz delam lepe stvari za druge. In pri tem, priznam, nisem čisto nesebična, saj je občutek tako čudovit, da se vsakokrat počutim, kot da zaradi njih postajam boljši človek.

Zadajmo si nalogo, da vsak dan naredimo vsaj eno stvar, ki bo nekoga vsaj za trenutek osrečila, pa naj bo še tako drobna: čeprav se nam mudi pridržimo vrata mamici z vozičkom, ponudimo starejšemu sosedu, ki komaj hodi pomoč pri prenašanju težkih vrečk, ko zagledamo brezdomno žival se ne obrnimo stran, ampak ji poskušajmo najti dom. Če so socialna omrežja lahko super kanal za širjenje reklamnih sporočil, naj tokrat naredijo še kaj družbeno koristnega in razširijo lepe stvari med vse, ki smo tako neumni, da samo drvimo en mimo drugega, zatopljeni v svoje pametne telefone. Ker ne rabimo višjih zidov, ampak večje mize ❤️ #delimljubezen

L.